Že Aristotel, grški antični filozof, je vedel, da karizma odličnega vodje temelji na vplivu in občutkih, ki jih je opisal kot ethos, logos in pathos – etiko, razum in čustva.
Vodenje ljudi zahteva dobro poznavanje psihologije, ki pa se začne – pri nas samih. S samoopazovanjem dobimo prvi uvid v to, kako delujemo, kateri so naši največji strahovi, ki nas pogosto hromijo, kakšna so naša temeljna prepričanja in stališča ter od kod izvirajo, na čem temeljita naša samopodoba in samozavest ter kako postaviti nova izhodišča, da bomo lažje razumeli raznolikost delovanja in vedenja naših zaposlenih. Ko dobro poznamo naš lasten svet, mu lahko razširimo meje in razumemo tudi svetove drugih.
Samoodgovornost je tista lastnost odličnega vodje, iz katere izvira njegova notranja moč, pogosto imenovana tudi karizma. Ključna pri tem sta delitev in ustrezno sprejemanje odgovornosti zaposlenih ter ustvarjanje novih pogledov na lastno delovanje ter delovanje drugih. V težavnih situacijah odgovorni vodja uporablja izraz »najdem rešitev«, namesto »iščem rešitev«, saj ve, da koncept strukture izražanja nezavedno vpliva na naše delovanje in rezultate našega dela.
Kot vodja v podjetju imamo v rokah veliko niti, s katerimi lahko tako posamezniku kot skupini omogočimo razvoj in optimalno delovanje v delovnem okolju. Človek, ki je nesrečen pri svojem delu, ne more biti resnično srečen na nobenem drugem področju svojega življenja. Zadovoljni zaposleni so boljši sodelavci, imajo boljše socialne odnose, si medsebojno pomagajo in na različne načine povečujejo uspešnost podjetja. Tudi tega se da naučiti. Odličen vodja torej poskrbi, da so njegovi zaposleni v delovnem okolju zadovoljni.