Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor človeka, ki se poskuša prilagoditi potencialno škodljivim ali ogrožujočim dejavnikom - dogodku, situaciji, osebi ali predmetu. Ne odzivamo pa se na stres vsi ljudje enako. Stresnost določajo posameznikova osebnost, starost, njegove izkušnje, vrednote, prepričanja, energetska opremljenost, okoliščine, v katerih se stres pojavi, ter širše in ožje okolje, v katerem živimo. Zelo pomembno vlogo pri tem, kolikšno škodo nam bo izpostavljenost stresu povzročila, imata življenjska in miselna naravnanost posameznika ter trdnost in kakovost njegovih odnosov z bližnjimi.
Časovni pritiski in hiter ritem dela, slaba organizacija dela, pomanjkanje informacij, nepoznavanje svoje vloge in odgovornosti na delovnem mestu, nezmožnost organizacije svojega dela, fizične obremenitve in prostorska omejenost ter nočno delo, delo s strankami ali izolirano delo brez stika s sodelavci, so najpogostejši povzročitelji stresa na delavnem mestu.
Podjetja in delovne organizacije lahko pomagajo zaposlenim pri obvladovanju stresa predvsem na dva načina – z uvedbo učinkovitih strategij za nadzor dejavnikov, ki povzročajo stres, ter z različnimi programi, ki pomagajo pri vzdrževanju dobrega počutja zaposlenih in delujejo kot preventiva. Na praktični ravni so to: preoblikovanje načina dela, fleksibilen delovni čas, analiza in natančna opredelitev vloge posameznika v delovnem procesu, razvijanje komunikacijskih spretnosti in drugih mehkih veščin menedžerjev in vodij, ustvarjanje prijetne klime v podjetju, možnosti načrtovanja in razvijanja kariere posameznika ter izboljšanje splošnih delovnih razmer.
Vsekakor pa mora k obvladovanju stresa na delovnem mestu odgovorno pristopati tudi vsak zaposleni z redno telesno aktivnostjo, zdravim prehranjevanjem ter metodami sproščanja napetosti - denimo z masažami, meditacijo, avtogenim treningom, tapkanjem (EFT) in mnogimi drugimi.